1. december 2011 – Vlada Republike Slovenije se v svojih zadnjih dneh delovanja intenzivno ukvarja z dolgoročno strategijo fotovoltaike v Sloveniji. Predlogi, ki jih je pod svojim začasnim vodstvom pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, do leta 2013 predpostavljajo prepolovitev panoge, podpore razvoju najbolj perspektivnega energetskega vira pa ostajajo le še teoretične. Po ostrem, a argumentiranem odzivu Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI)  je začasni gospodarski minister mag. Mitja Gaspari prestavil datum obravnave predloga na vladi z zadnje vladne seje pred državnozborskimi volitvami na prvo vladno sejo stare vlade po volitvah. Kaj lahko pričakujemo? Kako se bo odločil gospodarski minister v odhodu? Ali se bodo sončne fotonapetostne elektrarne v Sloveniji v prihodnje še postavljale in ali se bo gospodarski minister odločil gospodarno, razvojno, izvozno, tehnološko in okoljsko naravnano, bo znano šele po volitvah.

V zadnjih dneh delovanja pod svojim začasnim vodstvom je Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo nov predlog Uredbe o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki se nanaša na spremembo referenčnih stroškov fotovoltaičnih proizvodnih naprav. Predlog uredbe je bil 22. novembra 2011 prvič objavljen na spletnih straneh Vlade RS in dan v odločanje Vladi, ki naj bi njegovo potrditev sprejela na današnji seji. Predlog Ministrstva za gospodarstvo v letu 2012 znižuje podpore fotovoltaiki v obliki zagotovljenih odkupnih cen in obratovalnih podpor manj, kot bi bilo za panogo potrebno, vendar z letom 2013 omejuje količino novo postavljenih sončnih elektrarn na zgolj polovico v letošnjem letu postavljenih elektrarn. Hkrati se podpore za proizvodnjo električne energije iz sonca z letom 2013 tako močno zmanjšujejo, da ostajajo zgolj še teoretične. 

Po ocenah ZSFI predlog uredbe ne omogoča trajnostnega in uspešnega razvoja fotovoltaike kot najbolj perspektivnega elektroenergetskega vira. Združenje ocenjuje, da so predlogi ministrstva zmotni, njihova predvidevanja pa pavšalna in pripravljena na osnovi kratkoročnih stališč. V združenju so prepričani, da uredba z letom 2013 v celoti zaustavlja kakršne koli nadaljnje naložbe v sončne fotonapetostne elektrarne v Sloveniji in posledično ukinja več kot 2000 delovnih mest, ki jih panoga nudi danes. V ZSFI so tako prepričani, da bi podpore, namenjene fotovoltaiki v letu 2012, lahko bile nižje od predlaganih v uredbi, a hkrati opozarjajo, da bi moralo ministrstvo bolj strateško določiti cilje panoge do leta 2020. Podporno shemo bi morali glede na zastavljene cilje definirati na način, ki ne bi v celoti spregledal dejstva, da je fotovoltaika nov in obnovljiv vir energije. Analize in predlogi ZSFI temeljijo na celovitem načrtu razvoja panoge in njene konkurenčnosti v primerjavi s konvencionalnimi energetskimi viri do leta 2020. V ZSFI dodatno ocenjujejo, da so trenutni cilji Akcijskega načrta o obnovljivih virih in iz njega izhajajoči cilji Nacionalnega energetskega načrta napačno zastavljeni, zmotni in ne odražajo dejanskega stanja panoge ter ne upoštevajo njenega potenciala. Akcijski načrt zato ne more biti izhodišče za določanje prihodnjega razvoja fotovoltaike v Sloveniji. 

Iz združenja sporočajo, da so po objavi predloga spremembe uredbe na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo pripravili izčrpen komentar nujnih sprememb in dopolnitev ter ga 2. novembra 2011 posredovali na ministrstvo v preučitev. Predlogi so bili v celoti in brez komentarja zavrnjeni ter pri pripravi uredbe niso bili upoštevani. Po objavi predloga uredbe na spletnih straneh Vlade RS je ZSFI ponovno pozval vlado in ministrstvo k sodelovanju, se z njima poskušal uskladiti, a žal povratnih informacij o končni obliki predloga niso prejeli. V času izmenjave stališč se je ministrstvo odločilo predlog sprejetja uredbe prestaviti za teden dni na datum po državnozborskih volitvah, ko sporna uredba ne bi več mogla vplivati na rezultat volitev. V združenju so prepričani, da se je s prestavitvijo datuma odločitve ministrstvo že v naprej odločilo sprejeti neusklajen predlog, ki je škodljiv za fotovoltaiko in nadaljnji razvoj sončnih elektrarn v Sloveniji. Pri tem ostaja neprijeten priokus, da se politika skuša izogniti odgovornosti napačnih odločitev. 

Namen ZSFI je zagotoviti trajnosten razvoj fotovoltaike v Sloveniji, ki ima izjemen energetski in ekonomski potencial. Ministrstvo za gospodarstvo je predlog spremembe pripravilo brez upoštevanja mnenja industrije in širše javnosti ter v izjemno škodo razvoja tako rekoč edinega novega obnovljivega energetskega vira v Sloveniji. Predlog uredbe je pripravljen površno, nenatančno in strokovno zmotno. Industriji, ki ustvarja visoko dodano vrednost, krepi izvozne priložnosti slovenskega gospodarstva in prerazporeja sredstva znotraj elektroenergetskega sistema, s čimer se povečuje konkurenčnost energetskega sektorja in zagotavlja nižje cene električne energije za končnega uporabnika v prihodnje, pa grozi trajna in nepopravljiva škoda.