Energija je  ena izmed ključnih potreb sodobnega človeka, ki se pojavlja na vrhu dobrin, takoj  za  osnovnimi  ţivljenjskimi  potrebami.  Zaradi  velikega  števila  prebivalstva  in  zaradi  velike  potrebe  posameznega  prebivalca  po  energiji,  je  poraba  le-te  v  sodobnem  svetu  velika.  Kot  navajamo v nadaljevanju, lahko energetske potrebe pokrivamo na različne načine, vendar še  vedno  največ  iz  fosilnih  goriv,  kot  so  nafta,  premog  in  zemeljski  plin.  Uporaba  slednjega  sprošča velike količine CO 2 , kar vpliva na spreminjanje podnebja. Slovenija je kljub velikim  naravnim moţnostim za izkoriščanje obnovljivih virov energije uvoznica  te dobrine, zato si  bomo pogledali tudi porabo energije v Sloveniji.

Energija  je  ena  izmed  osnovnih  fizikalnih  količin  in  je  povezana  s  sposobnostjo  opravljanja  dela  in/ali  vira  toplote.  Po  zakonu  o  ohranitvi  energije  se  skupna  energija  nekega  sistema  spremeni  natanko za prejeto ali oddano delo ali toploto. Energije ne moremo ustvariti ali uničiti. Če se je na  račun  oddanega  dela  zmanjšala  skupna  energija  opazovanega  sistema,  se  je  za  natanko  toliko  na  račun prejetega dela povečala energija njegove okolice. Energija se lahko pretvarja v delo (več o  tem opisuje drugi zakon termodinamike).  Poznamo različne vrste energije, kot so: –  kinetična energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja, –  potencialna energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege glede na druga telesa, delujoča nanj z  gravitacijsko ali električno silo, –  energija električnega polja, ki jo ima električno polje, –  energija magnetnega polja, ki jo ustvari magnetno polje, –  notranja energija, ki jo ima telo zaradi svojega stanja in –  lastna energija, ki jo ima telo zaradi lastne mase.  Z vidika pridobivanja energije iz fosilnih virov ali obnovljivih virov nas najbolj zanima kinetična,  notranja in električna energija.

Enota za merjenje energije je J (joule), iz tega pa lahko izpeljemo  tudi druge izpeljanke, kot je najpogosteje uporabljena Ws (wattsekunda) s pretvornikom 1 J = 1 Ws.  Iz tega lahko izpeljemo Wh (wattura), 1000 Wh je 1 kWh, 1000 kWh je 1 MWh in podobno naprej.  Več o energiji si lahko preberete v literaturi Švent, L.  Projekt: Delo in energija, Didaktika fizike I.  Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Energijo porabljamo za različne potrebe, in sicer za prevoz, ogrevanje in hlajenje, delo v tovarnah,  proizvodnjo  električne  energije  in  podobno.  V  zadnjih  50  letih  smo  skoraj  v  celoti  pridobivali  energijo, shranjeno v obliki fosilnih goriv, kot so nafta, zemeljski plin in premog. Ţe iz zgodovine  razvoja človeštva lahko vidimo, da je uporaba energijskih virov  gonilo evolucije in razvoja in tako  je  še  danes,  saj  so  nizke  cene  energije  omogočile  razvoj  danes  najbolj  razvitih  drţav.  Nekdaj  je  zadostna  oskrba  z  energijo  pomenila  preţivetje,  danes  pa  je  to  le  ena  izmed  potrebnih  dobrin  vsakega  izmed  nas.

Energija  je  naravna  dobrina,  ki  jo  je  trenutno  še  v  izobilju  in  je  še  relativno  poceni, je lahko dobavljiva in dostopna najširši mnoţici porabnikov. Tu imam v mislih predvsem  energijo iz fosilnih goriv,  kot je nafta, zemeljski plin, premog in drugi neobnovljivi viri energije.  Vendar smo pri uporabi teh energetskih virov za osebne potrebe, pridobivanje električne energije in  druge  energetske  procese  priča  čedalje  večjim  nevšečnostim  zaradi  prevelikega  izpusta  CO 2 in  drugih  škodljivih  plinov  v  ozračje.  Prva  opozorila  ţe  prihajajo  v  obliki  podnebnih  sprememb  in  ogroţeni ekonomski blaginji, ki smo je bili vajeni zadnjih 50 let.