Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo pri povečanju deleţa oskrbe z domačo energijo in  zmanjševanju  obremenjevanja  okolja,  izraba  obnovljivih  virov  energije  pa  predstavlja  tudi  pomemben  ukrep  za  zmanjševanje  emisij  toplogrednih  plinov.

Direktiva  EU  o  spodbujanju  proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu električne energije je  leta 2001 postavila obvezujoči cilj povečanja deleţa proizvedene električne energije iz obnovljivih  virov energije v skupni bruto porabi s 13,8 nad 21  %  med letoma 1997 in  2010. Slovenija se je v  skladu s to direktivo v pristopni pogodbi EU obvezala, da bo omenjeni deleţ do leta 2020 povečala  na 33,6 % (AURE 1, 2011).

Po deleţu obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci in proizvodnji električne energije  spada  Slovenija  med  najrazvitejše  evropske  drţave,  k  čemur  največ  prispevajo  velike  hidroelektrarne  in  uporaba  lesa  in  lesnih  ostankov.

Deleţ  OVE  v  energetski  bilanci  Slovenije  je  namreč ţe leta 2005 znašal 16 % glede na celotno porabljeno primarno energijo (povprečje EU je  8,5 %), leta 2009 pa je  bil  ta  deleţ ţe 30 %. Glavni potenciali  za nadaljnje izkoriščanje OVE se  kaţejo na področju hidroelektrarn (sanacija in povečanje obstoječih in izgradnja novih – dokončanje  savske verige), sodobni izrabi  biomase in pri izgradnji vetrnih ter sončnih elektrarn (Romih, 2008,  Babuder s sod., 2009).