Če  so  naši  predniki  ţiveli  z  minimalno  porabo  energije, si danes ne moremo predstavljati ţivljenja brez velikanskih elektrarn, nafte, zemeljskega  plina in drugih energetskih virov. V letih po zadnji naftni krizi (konec 70-tih let prejšnjega stoletja)  so fosilna goriva (nafta, premog, zemeljski plin) predstavljala poceni energetski vir, na katerem so  se gradila danes najmočnejša gospodarstva. V dobi izkoriščanja le-teh se ni nihče spraševal, kaj bo  z ogljikovim dioksidom, ki se je tisočletja zbiral v organski masi, iz katere so nastala fosilna goriva,  sprostili pa ga bomo v praktično nekaj stoletjih.  O tem se sprašujemo šele danes, ko ţe ugotavljamo  velike  negativne  učinke  na  okolje,  ki  so  nastali  zaradi  povečanja  povprečne  temperature  našega  planeta.  Do  česar  je  prišlo  zaradi  učinka  ogljikovega  dioksida,  ki  zadrţuje  toploto  v  atmosferi.  Posledice tega se ţe kaţejo kot izrazite ekonomske, s podnebnimi ujmami povezane škode. Samo če  spremljamo  pogostost  pojava  manjših  odstopanj  od  povprečja,  ugotovimo  pogostejše  pojavljanje  suš, poplav, lokacijskih neurij, da o pogostostih uničujočih orkanih  niti ne govorimo. Ugotavljamo,  da  so  škode  zaradi  vremenskih  sprememb  vedno  večje  in  da  bodo  kmalu  prerasle  pozitivne  ekonomske učinke izkoriščanja fosilnih goriv. To pomeni, da gospodarstva ne bodo uspela sanirati  vremenskih katastrof, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb. Zaradi tega so voditelji drţav pričeli  razmišljati o morebitnih izhodih iz trenutnega poloţaja.  Ena  izmed učinkovitih rešitev je uporaba obnovljivih virov energije in učinkovita raba energije. Pri tem  imamo v mislih rabo tiste energije, pri kateri je krog ogljikovega dioksida zaključen, kar pomeni,  da  se  ves  sproščen  ogljikov  dioksid  porabi  nazaj  v  procesih  biosinteze.  Evropska  unija  kot  vodilna  svetovna  regija  na  področju  obnovljivih  virov  energije  si  je  zadala  cilj,  da  bo  do  leta  2020  vključevala  vsaj  20  %  obnovljivih  virov  energije  v  celotno  bilanco  porabe  energije.  Do  tega  razvojnega mejnika bo lahko prišla na dva načina, in sicer s pospeševanjem pridobivanja energije iz  obnovljivih virov in z zmanjševanjem porabe energije s pospeševanjem ukrepov za učinkovito rabo  energije.  Na  ţalost  tej  zavezi  ne  sledijo  Amerika  in  nekatere  velesile  v  razvoju  (Kitajska,  Indija  idr.), zato bo učinek takšnega ravnanja drţav Evropske unije na zaustavitev nadaljnjega segrevanja  ozračja manjši od pričakovanega in ţelenega.  Ne  glede  na  to  lahko  z  vključitvijo  obnovljivih  virov  energije  v  lastno  gospodinjstvo  in  gospodarstvo  ter  z  učinkovito  rabo  energije  zmanjšamo  porabo  fosilnih  goriv  ter  tako  zniţujemo  stroške  porabe  energije.  Moţnosti  za  takšno  ravnanje  imamo  na  pretek,  začenši  od  zniţevanja  temperature  v  prostorih  (1  o C  pomeni  10  %  prihranek  energije),  dobre  izolacije  domov,  pravilne  postavitve hladilnikov in zamrzovalnikov do ugašanja luči, ko jih ne potrebujemo, uporabe varčnih  ţarnic  in  drugih  porabnikov  energije  (hladilniki,  zamrzovalniki,  pralni  stroji  in  sušilniki  idr.),  izklapljanja klimatskih naprav, kadar jih zares ne potrebujemo in vsakodnevne varčne rabe energije  v  gospodinjstvu  in  drugje.  Skratka,  z  ukrepi  lahko  pričnemo  takoj  in  na  vsakem  koraku,  zato  ne  odlašajmo predolgo, da ne bo prepozno