V Sloveniji je les narodno in energetsko bogastvo, saj od  skupne površine Slovenije  20.253 km 2 preko 57 % zaseda gozd. Za slovensko gozdarstvo je značilno slabo izkoriščanje gozdov, saj letno  ne porabimo letnega prirasta, torej je potencial za izkoriščanje lesa v energetske namene velik. Po  podatkih  Zavoda  za  gozdove  Slovenije  je  leta  2006  znašala  letna  zaloga  v  slovenskih  gozdovih  307.688.891  m 3 oziroma  262,12  m 3 /ha.  V  letu  2006  je  bil  letni  posek  v  količini  3.718.263  m 3 dreves, od tega 2.242.755 m 3 iglavcev in 1.475.508 m 3 listavcev, kar je predstavljalo 82 % moţnega  poseka (Butara s sod., 1998).

Pri učinkoviti rabi lesne biomase v energetske namene uporabljamo vse oblike lesa za ogrevanje,  segrevanje sanitarne vode in tudi za pridobivanje električne energije. Lesna biomasa se uporablja v  različnih  oblikah,  od  tradicionalnih  polen  do  sekancev  in  različnih  oblik  stiskalcev  (briketi  in  peleti). Običajno se v energetski namen uporablja tanjši les slabše  kakovosti, droban les, vejevje,  lesni ostanki, ţagovina, lesni prah in neonesnaţeni lesni odpadki.  Poleg gozda so pomembni viri še  kmetijske  in  urbane  površine  (ostanki  zimske  rezi  sadnega  in  okrasnega  drevja,  čiščenje  zarasti,  pašnikov, travnikov, vzdrţevanje parkov in zelenic), lesni ostanki (ostanki primarne in sekundarne  obdelave predelave lesa) in odpaden ter odsluţen les (embalaţa, gradbeni les, pohištvo ipd.) (Kopše  s sod., 2005)

Les  kot  energent  ima  veliko  prednosti  pred  ostalimi  viri  energije,  saj  je  lokalno  dosegljiv,  tradicionalen in obnovljiv vir energije. Je edini vir energije za izredne razmere, saj ga je mogoče  pridobiti iz različnih virov iz neposredne bliţine. Pri uporabi lesa ne poznamo ekoloških nesreč in  katastrof, zato je njegova uporaba bolj varna in ekološko sprejemljiva.