Človeštvo  potrebuje  vse  več  energije  zaradi  naraščanja  števila  prebivalstva  in  zaradi  povečane  porabe  energije  na  prebivalca.  Enak  trend  zasledimo  tudi  v  Evropi,  ki  je  energetsko  odvisna  od  uvoza,  saj  kar  tri  četrtine  vseh  potrebnih  energentov  uvozimo.  Pri  tem  prevladuje  uvoz  neobnovljivih virov energije, kot so fosilna goriva in uran, katerih zaloge so končne (Medus, 2009).  Podobna  situacija  je  tudi  v  Sloveniji,  kjer  na  podlagi  podatkov  Statističnega  urada  RS  (SURS  1,  2011)  porabimo  največ  neobnovljivih  virov  energije  glede  na  celotno  porabo  energije

Med naftnimi proizvodi porabimo največ dizelskega goriva, in sicer kar preko 120.000 t na leto. V  letu  2008  smo  beleţili  rekordno  porabo  tega  goriva,  in  sicer  kar  preko  140.000  t.  Uvoz  naftnih  derivatov  se  je  v  letu  2009  zmanjšal  za  15  %  glede  na  leto  2008.  K  temu  je  največ  pripomoglo  ravno  dizelsko  gorivo  z  zmanjšanjem  porabe  za  16  %,  poraba  neosvinčenega  bencina  pa  se  je  zmanjšala za 8 % (SURS, 2011).

Če  je  Slovenija  v  celoti  odvisna  od  uvoza  naftnih  derivatov,  je  na  področju  električne  energije  izvoznica.  V  letu  2009  je  proizvodnja  električne  energije  znašala  16.397  GWh,  od  tega  so  jo  v  termoelektrarnah  proizvedli  5.945  GWh,  v  nuklearni  elektrarni  5.739  GWh  in  v  hidroelektrarnah  4.713 GWH. Od celotne količine smo izvozili več kot polovico proizvedene električne energije, in  sicer  kar  9.222  GWh.  Poleg  tega  v  Sloveniji  porabimo  še  4.198.000  t  lignina,  611.000  t  rjavega  premoga, 86.000 t utekočinjenega naftnega plina, 52.000 t kurilnega olja, 1.099.000 mio m 3 in še  majhen  del  energije,  pridobljene  iz  obnovljivih  virov  energije  (SURS,  2011).  Del  trdih  goriv  porabimo v termoelektrarnah za proizvodnjo električne energije.

V Sloveniji trenutno porabimo  kar 91 % energije iz neobnovljivih virov glede na celotno porabo  energije.  V  gospodinjstvih  je  zahvaljujoč  vključevanju  obnovljivih  virov  energije  za  ogrevanje  (kolektorji, ogrevanje na les) poraba slednjih večja, in sicer je trenutno na nivoju 26 %  glede  na  celotno  porabo  energije  v  gospodinjstvih.  Za  ogrevanje  povprečne  stanovanjske  hiše  porabimo 80 GJ toplote na leto, poleg tega še 290 kWh električne energije.

V kolikor primerjamo cene energentov, ki jih porabimo v gospodinjstvu za ogrevanje, je trenutno  najdraţji  energent  električna  energija,  najcenejše  pa  je  ogrevanje  z  daljinsko  toploto  na  lesno  biomaso. Cena energije iz lahkega kurilnega olja je za 25 % preseglo ceno energije iz zemeljskega  plina.  Slovenija  izrazito  odstopa  od  evropskega  povprečja  v  proizvodnji  električne  energije  iz  obnovljivih  virov  energije  v  skupni  porabi  električne  energije,  saj  smo  s  30  %  deleţem  kar  na  šestem mestu petindvajseterice (najvišji deleţ ima Avstrija s 53 %) (SURS 1, 2011, SURS, 2011).

Poraba energije se je v Sloveniji v letu 2009 prvič v večletnem obdobju zniţala,  in sicer kar za  11  %. Največji padec porabe beleţijo trda goriva v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu (kar za 34  %). Poraba električne energije na ravni Slovenije se je zmanjšala za 12 %. Na zmanjšanje je najbolj  vplival 21 % padec porabe električne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, medtem  ko se je  poraba v gospodinjstvih zmanjšala le za 1 %. Manjša poraba energije v letu 2009 je močno  vplivala tudi na zmanjšanje energetske odvisnosti Slovenije. Še v letu 2008 smo beleţili rekordno  visoko energetsko odvisnost (55 %),  v  letu 2009 pa je le-ta padla na  49 %. Poleg manjših potreb po  energiji  je  na  zmanjšanje  energetske  odvisnosti  vplival  tudi  manjši  uvoz  trdnih  goriv (–41 %), tekočih goriv (–16 %) ter zemeljskega plina (–5  %). V letu 2009 je bil v Sloveniji deleţ  električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, 30 %. Od tega je bilo 96 % električne energije  proizvedene v hidroelektrarnah, dobra 2 % iz lesa in lesnih ostankov, 2 % pa iz ostalih virov. Med  ostalimi  viri  se  je  v  primerjavi  z  letom  2008  močno  povečala  proizvodnja  električne  energije  iz  bioplina (za 117 %) in fotovoltaike (za 300 %) (SURS, 2011

V  Sloveniji  na  leto  izkoristimo  le  3.970  GWh  ali  43  %  potenciala  obnovljivih  vodnih  virov  kot najčistejšega  vira  za  pridobivanje  električne  energije.  Strokovnjaki  ocenjujejo,  da  bo  poraba energije  naraščala  2 % letno, konične obremenitve pa  za  1,95 % letno. Leta 2020 bomo ob konični  moči  2.600  MW  porabili  pribliţno  16.000  GWh  električne  energije  na  leto.  Zato  bi  bilo  treba  zgraditi  za  pribliţno  5.000  GWh  letno  novih  zmogljivosti.

Poleg  tega  naj  bi  do  leta  2020  zaradi  dotrajanosti  zaustavili  za  700  MW  proizvodnih  zmogljivosti,  ki  so  v  letu  2000  proizvedle  2.400  GWh električne energije. To pa bi zahtevalo večji uvoz energije, kar bi močno povečalo odvisnost  slovenskega  gospodarstva  od  zunanjega  dobavitelja  in  nam  s  tem  zmanjšalo  pogajalsko  moč  v  trţnem  prostoru.  Energetska  politika  EU,  torej  tudi  Slovenije,  je  podrobneje  predstavljena  v  dokumentih na internetnih straneh Portala Evropske unije: http://europa.eu/pol/ener/index_sl.htm.