Prva  večja  bioplinarna  v  Sloveniji  je  nastala  na  prašičji  farmi  v  Ihanu  (začetek  delovanja  v  letu  1995). V letu 2007 so bile zgrajene ţe 4 bioplinarne, ki so bioplin namenile kogeneraciji električne  in toplotne energije. Na podlagi podatkov študije Ocena potencialne izrabe bioplina v slovenskem  prostoru je potencial za izgradnjo velikih bioplinskih naprav (zmogljivost nad 1 MW) ţe izkoriščen,  neizkoriščen  pa  je  potencial  manjših  bioplinskih  naprav  (zmogljivost  pod  300  kW). 

Potencial  manjših bioplinskih naprav je ocenjen na okoli 3 MW, skupen potencial vseh bioplinskih naprav pa  na  okoli  10  MW  (Alianta  d.o.o.,  2010).  Takšen  potencial  je  dosegljiv  s  primerno  razporeditvijo  odpadkov  ţivilskopredelovalne  industrije,  izkoristkom  gnojevke  ţivinorejskih  farm  in  moţnostjo  gojenja energetskih rastlin.

Potrebno  količino  energetskih  rastlin  za  obogatitev  gnojevke  v  digesterju  lahko  predvidimo  na  podlagi trenutnih potreb nekaterih bioplinskih elektrarn. Bioplinarna »Nemščak« s kapaciteto 1,44 MW potrebuje letno 12.500 t koruzne silaţe. Bioplinarna Kolar s kapaciteto 1 MW potrebuje poleg  gnojevke še 10.700 t silaţe letno (Jejčič, 2009). Iz tega lahko sklepamo, da potrebujemo za 1 MW– elektrarno okoli 10.000 t silaţe (koruza ali trava). Takšno količino silaţne  koruze pri povprečnem  pridelku  50  t/ha  pridelamo  na  200  ha  kvalitetnih  kmetijskih  zemljišč.  Za  ocenjen  potencial  bioplinskih elektrarn  v Sloveniji  (10 MW) bi torej potrebovali kar 2.000 ha kvalitetnih kmetijskih  zemljišč za pridelavo energetskih rastlin (Jejčič s sod., 2009).