Zaradi  sončnega  obsevanja,  ki  dospe  na  površino  Zemlje,  voda  neprestano  kroţi.  To  kroţenje  imenujemo hidrološki krog. Ocenjujejo, da se okoli 23  % sončnega obsevanja porabi za delovanje  hidrološkega  kroga.  Zato  uvrščamo  vodne  elektrarne  med  naprave,  ki  izkoriščajo  obnovljiv  vir energije.  Pri tem viru nas zanima predvsem potencialna energija  vode, ki je ujeta v pregradah, ter  kinetična energija vodnih tokov.

Vodni potencial Slovenije

Slovenija je z vodami bogata drţava, saj v povprečju pade na naša tla 1567 mm padavin na leto. Pri  povprečnem izhlapevanju v višini 650 mm letno računamo z 59 %  odtokom vse vode, ki pade na  naša tla (Mulc, 2010). Zaradi kamninske zgradbe in reliefa so za Slovenijo značilni krajši vodotoki.  Skupna  dolţina  vodotokov  je  ocenjena  na  28.000  km.  Med  najdaljše  vodotoke  sodijo  Sava  (221  km), Drava (142 km), Kolpa (118 km) in Savinja (102 km) in ti vodotoki so najbolj zanimivi tudi  glede  izkoriščanja  vodne  energije  (Plut,  2003).  Pri  primernosti  vodotokov  za  izkoriščanje  vodne  energije so pomembne značilnosti posameznih rek, kot so pretok in odtok, kar prikazuje naslednja  tabela.

image

Prostorska  porazdelitev  padavin  v  Sloveniji  je  močno  povezana  z  njenim  razgibanim  reliefom.  Zaradi  orografskega  učinka  se  količina  padavin  povečuje  od  morja  proti  notranjosti  Slovenije  in  doseţe  maksimum  na  Dinarsko-Alpski  pregradi.  Nekoliko  manjši,  vendar  kljub  temu  opazen  maksimum  padavin,  se  prav  tako  zaradi  učinka  dviganja  zračnih  mas  pojavlja  v  Kamniško Savinjskih  Alpah.  Za  Dinarsko  pregrado  proti  severovzhodu  se  z  oddaljenostjo  od  morja  in  orografske  pregrade  količina  padavin  zelo  hitro  zmanjšuje.  Na  skrajnem  severovzhodu  drţave  (Prekmurje), kjer se ţe čuti močan vpliv celinskega podnebja, letna količina padavin ne preseţe 900  mm.

Ob  obali  se  letna  količina  padavin  giblje  med  1100  in  1200  mm.  Takšna  prostorska  porazdelitev  padavin  je  posledica  dejstva,  da  v  Sloveniji  največ  padavin  pade  ob  vremenskih  situacijah,  ko  se  vlaţne  in  relativno  tople  zračne  mase  preko  drţave  pomikajo  z  jugozahodnim  vetrom. Smer premikanja zračnih mas je pravokotna na orografske pregrade, zato se ob njih zračne  mase dvigajo, zrak se ohlaja in tedaj se iz njega izločajo padavine. To je vzrok za  maksimum letnih  padavin  v  Julijcih,  kjer  pade  letno  nad  3200  mm  padavin.  To  območje  spada  tudi  med  najbolj  namočene v Alpah in v Evropi (ARSO, 2011).

image

V  Sloveniji  nimamo  izrazito  suhega  ali  izrazito  mokrega  dela  leta,  vendar  so  kljub  temu  opazne  razlike  med  meseci.  Poznana sta dva padavinska maksimuma predvsem v jesenskem in deloma v  spomladanskem času. Količina padavin se med leti spreminja in tako v daljšem časovnem obdobju  obravnavamo tako sušna kot mokra leta.

Z vidika vpliva padavin na vodotoke so pomembni dnevi, v katerih pade vsaj 1 mm padavin. Takih  dni je po večjem delu drţave malo čez 100 z izjemo skrajnega severovzhodnega dela drţave, kjer  jih je povprečno le 92. Ne glede na to so razlike med padavinskimi dnevi z 1 mm padavin majhne  med  različnimi  kraji  po  Sloveniji.  Bistveno  večje  pa  so  razlike  med  kraji  glede  pogostosti  zelo  močnih padavin (dnevno pade preko 50 mm padavin). Na SZ drţave je takih dni preko 16, medtem  ko sta v vzhodni polovici drţave običajno manj kot 2 dneva s tako močnimi padavinami.  Za vodne  zaloge je izjemno pomembna tudi sneţna odeja.

Praktično vso drţavo, z izjemo Primorske, del leta  pokriva  sneţna  odeja.  Skupna  višina  novozapadlega  snega  je  v  niţinah  osrednje  in  vzhodne  Slovenije med 60 in 100 cm, medtem ko v visokogorju v povprečju v sezoni zapade več ko 4 m  snega (ARSO, 2011). Energetski  bruto  potencial  slovenskih  vodotokov  je  19.400  GWh  letno.  Od  tega  lahko  tehnično  izkoristimo le 9.100 GWh letno, ekonomsko pa med 7.000 in 8.500 GWh letno.

Dosedanja skupna  moč  slovenskih  hidroelektrarn  je  819  MW.  S  spodnjesavskimi  hidroelektrarnami  pa  bomo  po  zaključku investicije  lahko proizvedli kar 720 GWh električne energije s skupno močjo  elektrarn  187  MW,  kar  je  21  %  celotne  proizvodnje  slovenskih  hidroelektrarn.  Spodnjesavska  veriga  bo  predstavljala 22 %  skupne moči s 6 %  skupno pokritostjo celotne slovenske porabe. V letu 2006 so  vse slovenske hidroelektrarne proizvedle 3536 GWh električne energije, kar predstavlja skoraj 30 %  vse proizvedene energije v Sloveniji (HSE, 2011).