Vodik je element, ki poganja energijske procese na Soncu. Sončna energija namreč nastane zaradi toplotnega sevanja fotosfere, to je ovojnice, ki jo vidimo na nebu. Celotna energija izvira iz jedr ske reakcije zlitja atomov vodika v helijeve. Ker je zalog vodika v jedru Sonca še za nadalj njih 10 milijard let, energijo Sonca uporabljamo kot stalen, obnovljiv vir energije.

Vodik (H) je kemični element z atomskim številom 1. Je eden najstarejših v vesolju, saj so ga znanstveniki odkrili ţe leta 1766. Je enovalentni nekovinski močno vnetljiv plin brez barve in vonja. Je najlaţji in najbolj razširjen kemični element v vesolju. Nahaja se v vodi, v organskih spojinah ter v ţivih organizmih. Je močno reaktiven in kemijsko reagira z večino kemijskih elementov. Utekočini se pri temperaturi –178 o C in tedaj zavzame le 1/800 prvotne prostornine. Več o vodiku lahko najdete na spletni strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodik.

V naravi najpogosteje srečamo tri izotope vodika, in sicer 1 H – vodik, 2 H – devterij in 3 H – tritij. Imajo podobne kemijske lastnosti, toda zelo različne fizikalne lastnosti. Najbolj običajna oblika je osnovna oblika 1 H z enim protonom v jedru in enim elektronom. Devterij ima v jedru en proton in en nevtron. Vodo z večjo koncentracijo devterija imenujemo teţka voda, ki jo uporabljamo kot hladilno sredstvo in lovilec nevtronov v jedrskih reaktorjih. Tritij je naravno radioaktiven plin, ki razpada v izotop helija in pri tem odda delec ß. V naravi nastaja z ionizacijo plinov v atmosferi (Medved, 2009). Vodik lahko pridobivamo na več načinov, kot to prikazuje naslednja slika.

image